O problematiki hitre mode, ki ima za posledico ogromne količine odvečnega tekstila, smo slišali že ogromno. Nekakovostna oblačila po nizkih cenah, ki hitro niso več “moderna”, predstavljajo velik problem onesnaževanja. Veliko posameznikov svoja odvečna oblačila podari (humanitarnim) združenjem. Te pa jih porabijo za različne namene. Pred časom je bilo kar nekaj govora o tem, da nekatere organizacije ne zbirajo več rabljenih oblačil, saj jih imajo že dovolj. Zato nas je zanimalo, kaj posamezne organizacije zbirajo (ali so kakšne omejitve oz. sprejmejo vse) ter kaj naredijo z odvečnimi oblačili, ki jim ostajajo.
Vir slike: https://www.pexels.com/photo/heap-of-clothes-and-fabric-8453415/
Rdeči križ Slovenije
»Da bi zmanjšali čezmerno zbiranje rabljenih oblačil, javnost prosimo, da donira predvsem sezonska oblačila in obutev. Na tak način obleke čim prej najdejo pot do tistih, ki jih potrebujejo in se ne »starajo« v naših humanitarnih centrih. Oblačila in obutev, ki našim uporabnikom niso zanimiva in ostajajo, poskušamo ponuditi širši javnosti prek projektov Izmenjevalnice. Gre za projekt, kjer obiskovalci v zameno za (predvsem »vintage«) kos oblačila donirajo prehranske ali higienske izdelke, ki jih potem namenimo svojim uporabnikom oz. prejemnikom socialne pomoči.« Tako poteka zbiranje in nadaljnja uporaba tekstila v eni izmed največjih humanitarnih organizacij pri nas. Seveda se na žalost soočajo tudi s prejetimi umazanimi in strganimi kosi oblačil, ki so popolnoma neuporabni in nedostojni za nadaljnjo uporabo. Komunalni odvoz le-teh jim prinaša kar nekaj stroškov, ki pa bi jih raje namenili številnim socialnim programom.
Slovenska Karitas
“Velikokrat ljudje radi darujejo stare suknjiče, plašče ipd., kar pa ni primerno, saj v praksi ljudje potrebujejo predvsem preprosta oblačila.” (vir slike: Slovenska Karitas)
Tudi v Karitasu so skladišča za sprejem materialne pomoči v obliki rabljenih oblačil odprta. Zaželeni so lahki sezonski kosi, saj je ponavadi potreba po vsakdanjih (casual) oblačilih in obutvi, takšnih, ki bi jih nosili tudi sami. Vedno so potrebe tudi po posteljnini in brisačah. Tekstil, ki jim ostane, poskušajo ponovno uporabiti. Nekatere župnijske Karitas imajo šivilje in tako sešijejo vrečke, vzglavnike in podobne izdelke. Kar se ne uporabi za nadaljnjo predelavo pa ustrezno reciklirajo, pri čemer se trudijo, da je odpadek čim manjši.
Oblačila sprejemajo glede na trenutne potrebe. Nekaj malega imajo na stalni zalogi za takrat, ko sprejmejo ženske z otroki v stiski, ki pridejo brez svojih stvari. Neuporaben tekstil (staromodne obleke, ki ne gredo v nadaljno uporabo, jih imajo že nekaj časa v skladišču ali pa so tam zaradi neustrezne donacije), pa odpeljejo v zbirni center.
Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
Glede na to, da ne zbirajo tekstila za namen nadaljnje uporabe pri ljudeh, ampak za živali, sprejemajo vse, kar ne vsebuje polnila, torej rjuhe, prevleke za posteljnino, odeje in brisače. Pred donacijo se z obiskovalci dogovorijo, kaj sprejemajo, saj je njihov cilj, da vse donacije tudi uporabijo.
Iz Maribora nam sporočajo, da so v zadnjih dveh letih zbrali bistveno manj tekstila kot v preteklih letih, kar pripisujejo več razlogom: od epidemije, vmesnega zaprtja Ropotarnice, manjše potrošnje in do vedno slabše kakovosti tekstilnih izdelkov. Sicer pa obiskovalce vedno znova obveščajo, da zbirajo samo uporaben tekstil in zavrnejo, kar ne ustreza minimalnim pogojem za ponovno uporabo. Zbrani tekstil uporabijo na naslednji način:
SONČEK – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo
Imajo dobrodelno trgovino, v kateri glede na spletno stran med drugim zbirajo in prodajajo različna rabljena oblačila. Kar je za odpis, peljejo v zbirni center, saj oblačila pregledajo in sortirajo šele naknadno in ne takoj ob prejemu. V večini sicer dobijo lepa oblačila.
Center ponovne uporabe
Od tekstila zbirajo oblačila in hišni tekstil. Njihova »velika prednost« je, da so poleg CPU-jev zbirni centri, kjer imajo zabojnike za tekstil in vse, kar ni primerno za nadaljno uporabo, nesejo tja. 10-15 % zbranega tekstila gre direktno na obešalnike, kar pa presodijo, da ni primerno za prodajo, a je narejeno iz kvalitetnega tekstila, predelajo – izdelujejo različne izdelke, npr. vrečke, torbe oz. kar je trenutno v trendu, delajo tudi po naročilu. Njihovo vodilo je, da uporabijo samo tisto, kar že obstaja. Nekaj kvalitetnega tekstila predajo tudi naprej podjetjem, ki ga prav tako uporabijo za nadaljno uporabo (npr. izdelava krp). Na vseh lokacijah imajo sortirnice in že takoj na začetku pregledajo in sortirajo, kar dobijo. Njihov cilj je, da nič ne vržejo stran. Kar gre v zbirne centre, pa se potem naprej termično odpravlja.
“Vsaka stranka ob oddaji oblačil prejme pogodbo, naknadno pa stranko tudi obvestijo, katera oblačila so bila primerna za nadaljno prodajo.” (Vir slike: Komisijska prodajalna Lučka)
Edina omejitev je, da se lahko vsak mesec odda omejena količina oblačil ter da so oblačila sezonska in lepo ohranjena. Tekstil, ki ostaja, strankam na njihovo željo vrnejo, v nasprotnem primeru pa ga podarijo ljudem v stiski, h katerim jih napotijo stranke in znanci, pa tudi vzgojiteljice in učiteljice, ki zelo dobro poznajo stiske otrok. Del oblačil pa predajo podjetju za recikliranje tekstila.
Trgovinica, ki tudi preko spleta ponuja zanimive vintage kose, oblačila pridobiva na različne načine, pravi njena lastnica. Nekateri oblačila prinesejo in jih pustijo pred vrati, drugi jih predajo osebno in se z njimi lahko tudi pogovori o tem, zakaj naj kakšen kos vzamejo nazaj (jim pokaže, kako naj ga nosijo) in so nad tem navdušeni ter hvaležni za nasvet. Nekateri pa jo vnaprej pokličejo in ji povedo, da bi radi podarili določene kose, ki jih potem pošljejo po pošti. Dejanskih omejitev pri zbiranju nima, le to, da trenutno v trgovini ni veliko prostora za vse novotarije, zato ljudem vnaprej pove, da naj npr. čevljev raje ne nosijo, čeprav pravi, da jo boli srce ob misli, da ti kosi potem pristanejo na smetišču. In upa, da jih bodo podarili komu drugemu.
Vse kose, ki jih dobi, skrbno preveri in loči na naslednji način:
Skratka, stremi k temu, da nobenega kosa ne zavrže.
Povzamem lahko, da si vse organizacije, ki so sodelovale v moji mali raziskavi želijo, da bi uporabniki darovali čista in uporabna oblačila. Večina jih sprejema sezonska sodobna oblačila, take, ki bi jih nosili tudi mi, pravijo na Slovenski Karitas. Za neuporabna oblačila iščejo različne načine reciklaže, kar se ne da več uporabiti, pa konča v zbirnih centrih. Prizadevajo si, da bi bil odpadek na koncu čim manjši. Tukaj jim lahko pomagamo tudi mi, da resnično naprej podarjamo samo lepa in nosljiva oblačila ter da kupujemo manj in bolj kvalitetno, optimalno iz druge roke, da pripomoremo vsaj malo k čistejšemu svetu.
Avtorica: Mateja Zupan
