Kulturno ekološko društvo Smetumet
Uspešen tandem se predstavlja kot spoj osveščevalne dejavnosti, aktivizma in podjetništva. Ne le da opozarjajo na problematiko odpadnega tekstila, razstavljajo, predavajo na temo odpadkov, se aktivno zavzemajo za spremembe, ampak tudi proizvajajo in prodajajo izdelke iz odpadnih materialov, ki so rezultat vsega tega, o čemer govorijo. Izdelki so vsaj 90 % iz odpadnih materialov, novi so le sukanci, okovje, zadrge ipd.
Smetumet je zelo prepoznaven predvsem po izdelavi torb, nahrbtnikov in vrečk iz odpadnih materialov. Ste že slišali za zaves(t)ne vrečke? Kot že ime pove gre za vrečke iz zaves, ki nam vzbujajo zavest, da jim damo prednost pred plastičnimi vrečkami za enkratno uporabo. Super ideja so tudi jagode, vrečke narejene iz reklamnih zastav. Ne le, da so unikatne, tudi zelo praktične so. V torbici zavzamejo zelo malo prostora, ko jih damo narazen pa lahko v njih prinesemo marsikaj domov.
Vse se je začelo leta 2007 s polomljeno zeleno marelo, ki jo je Maja Rijavec, ena izmed prestavnic društva, predelala v vrečko. V tistem času se je tudi nekaj drugih somišljenic, vsaka iz svojega zornega polja, lotila oblikovanja izdelkov iz odpadnih materialov. Ko so se združile in osnovale Smetumet, so začele s prvimi razstavami in z reciklažnimi delavnicami. Prvi Smetumet izdelki iz odpadkov so bile prav zložljive nakupovalne vrečke iz starih dežnikov pa torbe iz kavine embalaže.
Vsi izdelki so narejeni v Sloveniji, na pomoč pa jim priskočijo tudi invalidska podjetja. Skozi svoje izdelke in pridobljeno znanje na področju upcyclinga organizirajo tudi delavnice za različne javnosti, od otrok do odraslih. Ne dolgo nazaj so v središču Ljubljane iz odpadnih nogometnih žog naredili edinstveno inštalacijo. Od podobnih projektov izpostavljam še pOSEBNe prijatelje, projekt predelave starih odpadnih plišastih igrač v igrače s posebnimi potrebami. Šlo je za idejo opozarjanja na dva problema – tabuizirano problematika oseb s posebnimi potrebami in problem odpadnih plišastih igrač (ki se jih ne da industrijsko reciklirati, so pa vedno številčnejše in cenejše). V samem procesu so izdelali serijo recikliranih igračk s posebnimi potrebami in se povezali z inštitucijami, ki pokrivajo različne vrste oviranosti. Z njihovo pomočjo so v knjigico, ki je del vsake igračke, napisali razlago, kako, kaj, zakaj na temo invalidnosti, posebnih potreb ipd. Stalna razstava pOSEBNI prijatelji še sedaj krasi otroški oddelek URI SOČA v Ljubljani, ker pa otroci igračke redno ‘kradejo’, razstavo z veseljem ves čas dopolnjujejo.
Glede upcyclinga so mnenja, da se je področje v našem okolju enormno spremenilo od leta 2007, ko so začeli Smetumet, si pa želijo, da bi bile spremembe še hitrejše oz. da bi bila ozaveščenost in preskok še večji. Tekom let se je fokus spreminjal – na začetku se je dajal poudarek smetem samim, z opozarjanjem javnosti da obstajajo, da so lahko surovina za nove izdelke ter da niso le nekaj umazanega ali grdega. Poudarek se je potem premaknil na razlikovanje med reciklažo in zmanjševanjem odpadkov in na pomen slednjega. Tu je bilo bistveno, kako spremeniti navade posameznika, ne samo glede smeti, ampak potrošnje in razmišljanja nasploh. Potem se je poudarek premaknil na ozaveščanje o potrebi po sistemskih spremembah, krožni ekonomiji in zerowaste pristopu. V Smetumetu so se v zadnjem obdobju veliko bolj posvetili delu s podjetji, saj verjamejo, da je ekonomija eden od pomembnih generatorjev sprememb. Upcycling je v našem okolju sicer poznan (konec koncev so bili že naše babice in dedki čisto pravi reciklatorji, četudi iz nuje), želijo pa si, da bi bila reciklaža, kreativna ali industrijska, bolj razširjena, da bi se iz in z odpadki delalo, načrtovalo, oblikovalo bolj sistemsko in dosledno, bolj v stilu krožne ekonomije.
Za svoje delo ves čas zbirajo določene predmete za ustvarjanje, zato le pokukajte na aktualen spisek želja. Mogoče vam doma ležijo kakšni predmeti, ki jih ne potrebujete več, njim pa bi prišli zelo prav pri vseh njihovih nadaljnjih projektih.
Zavod Knof
Velik doprinos na tem področju je ustvaril tudi Zavod Knof, ki je že pred 10 leti odprl Staro šolo, prvi butik ponovne uporabe v Sevnici. Trgovina je omogočala lokalnim prebivalcem, da so predmete, ki jih niso več potrebovali podarili in na ta način omogočili uporabo drugim ter hkrati zmanjšali količino odpadkov na deponiji. Poudarek je bil na ugodnih nakupih še uporabnih predmetov, prebivalci pa so trgovino na začetku sprejemali nekoliko z zadržkom. Danes je vse skupaj odprtih že pet trgovinic pod tem imenom, zadnja se je odprla letošnje poletje v Novem mestu.
V njih se najdejo oblačila in manjši predmeti za dom, s tem pa kot pravijo sami, ponujajo možnost šopinga brez slabe vesti. Izdelke pridobijo z donacijami iz lokalnega okolja, a vse pred uvrstitvijo na njihove police skrbno pregledajo, saj si želijo ponujati le kvalitetne in uporabne stvari. Kar je potrebno tudi obnovijo in ustvarijo novo izdelke. Imajo tudi svojo spletno kolekcijo Knof, v kateri je na voljo nabor posebnih kosov, predvsem pohištva in dekorja. Pri njih je vsak izdelek edinstven. Ni serij, tako kot v trgovinah z novimi izdelki. To jim na spletu omogoča, da prodajajo predvsem nekoliko dražje kose (a kljub temu cenovno sprejemljive), saj so njihova konkurenca v veliki meri še vedno velike trgovske verige.
Pohvalijo se lahko tudi s kartico #šoping brez slabe vesti, ki predstavlja prvo kartico popustov ter kuponov za trajnostno nakupovanje. Zavedajo se, da je svoje zveste stranke potrebno nagraditi, da se bodo še raje vračale k njim. Načrtujejo tudi razširitev ponudbe z ZERO (waste) programom, trajnostnim darilnim programom in programom z izdelki njihovih partnerjev.
Zanimalo me je še, kakšno je njihovo mnenje o spremembah v potrošnji rabljenih oblačil od njihovega začetka delovanja. Spletno nakupovanje danes potrošnikom omogoča enostavno iskanje, nakup in vračila predmetov na globalni ravni, kar je še dodatno spodbudilo instant potrošništvo. Hkrati pa v zadnjih letih pozitivno opažajo, da se spreminja stigma, da je nakup rabljenih predmetov namenjeno predvsem socialno šibkejšim. Njihovi donatorji in kupci se namreč zavedajo, da lahko kot posamezniki v veliki meri prispevajo h čistejšem okolju, tudi s ponovno uporabo. Navdušeni so nad mladimi generacijami, ki so izjemno okoljsko osveščene, neobremenjene s tem, ali je oblačilo rabljeno ali ne pa tudi kreativne, saj odlično kombinirajo različne stile modernejših oblačil z retro in vintage kosi. K temu je prispevala tudi moda zadnjih nekaj let.
Zavod KNOF že več kot 13 let deluje na področju trajnostnega razvoja, socialne aktivacije in fundraisinga. Ime samo izvira iz skovanke slogana »kreativnost nam ohranja fantazijo«. Širši skupnosti poleg butikov z rabljenimi izdelki nudijo še mizarsko in šiviljsko delavnico, Salon – s karakterjem v Krškem ter coworking prostor, če jih naštejemo le nekaj. Svoje znanje radi podelijo tudi na različnih delavnicah in predavanjih na temo ponovne uporabe. V svojem okolju so lep pokazatelj, da je povezovanje z lokalno skupnostjo ključno za reševanje družbenih problemov.
Trenutna zdravstvena situacija, s katero se sooča ves svet, jim ni povzročila prevelikih preglavic, saj so izredno prilagodljivi. V času popolnega zaprtja so tako poslovali preko spletne prodaje (tudi na socialnih omrežjih). Opažajo spremembe v nakupnih navadah ljudi, saj nakupe opravljajo bolj premišljeno, kar je pozitivno. Po drugi strani pa se je velik del prodaje preselil na splet, kjer so njihova konkurenca velike e-commerce verige, ki delujejo z visokimi finančnimi vložki v trženje in digitalno oglaševanje. Kljub temu verjamejo, da bodo ljudje, ki iščejo posebne, unikatne kose s karakterjem za ljudi s karakterjem našli tudi njih.
Pripravila: Mateja Zupan
VIRI:
https://www.gov.si/teme/socialno-podjetnistvo/
https://ropotarnica.org
https://mariborinfo.com/novica/lokalno/smetka-ne-zmore-vec-alternativna-veleblagovnica-zapira-svoja-vrata/355728
https://www.facebook.com/Ropotarnica
Spletni intervju z Jasna Beršnjak, Društvo Aktiviraj se
https://korak-naprej.si/
https://www.dnevnik.si/1042760723
Spletni intervju z Leo Cipot, Zavod Korak naprej
https://smetumet.com/
Spletni intervju z Majo Rijavec, Kulturno ekološko društvo Smetumet
https://www.novomesto.si/dogajanje/novice/2021042116365235/v_novem_mestu_kmalu_butik_ponovne_uporabe_stara_sola_/
https://knof.si/
https://starasola.si/
Spletni intervju s Polono Hrovat Mavsar, Zavod KNOF