Na sončen junijski dan se nas je manjša skupina entuziastk, ki si želimo, da bi se količina tekstilnih odpadkov hitreje zmanjševala, odpravila v Maribor na ogled prav posebne naprave, ki ji pravijo Resyntex. Parkirale smo pred nizko stavbo, kjer ni bilo ne duha ne sluha o velikih reaktorjih, ki smo jih videle na slikah, ko smo se pripravljale na obisk. Na srečo je prišel mimo par, ki je vedel, da se nekaj takega, kar smo opisovale dogaja v neposredni bližini, in nas napotila okrog dolge ograje na večji industrijski vhod. Prišle smo na dvorišče obkroženo z veliki starimi halami in ena izmed njih je imela svetlo modra vrata, ki smo jih iskale. Iz notranjosti sta nas hitro opazili Mojca Poberžnik in njena sodelavka ter nas povabili v notranjost – na hladno. Stopile smo v veliko halo, ki je bila včasih popravljalnica avtobusov, danes pa tam domuje Resyntex – izum, ki je nastal v okviru mednarodnega projekta, v katerem je sodelovalo XY organizacij iz več držav Evrope. Glavna partnerja v Sloveniji pa sta bila podjetej IOS, ki z napravo upravlja še danes, in Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Program oblikovanje tekstilij z red. prof. Aleksandro Lobnik na čelu.
V prostoru je svetlo in čisto, naprava pa impresivna. Sestavljena je iz več delov in v vsak proces niso vključeni vsi, ampak le tisti, ki jih potrebujejo za dosego cilja. In prav to, kar s to napravo lahko naredimo, je bil razlog, da smo se sploh odpravile na obisk v Maribor. Izumitelji Resyntexa so namreč pionirji pri predelavi odpadnega tekstila v surovine, iz katerih lahko naredimo novo, svežo nit in iz nje ponovno stkemo tekstilije ali surovino uporabimo za druge namene. In čeprav na svetu že obstajajo naprave, ki zmorejo podobno, je Resyntex edina, ki lahko predela kakršen koli tekstilni odpadek, le da je ta narejen pretežno iz ene surovine (npr. bombaž, poliester, poliamid, volna ipd.). In čeprav lahko v največjem reaktorju Resyntexa naenkrat predelajo tudi 400 kg odpadkov, napravo danes še vedno pretežno uporabljajo za poskuse in raziskave ter občasno tudi za izobraževanja.
Odpadni tekstil, ki ga uporabljajo, prihaja iz različnih zbirnih centrov in je primerno sortiran, po barvah in po sestavi. V procesu tekstil najprej razbarvajo in šele za tem gre v predelavo v osnovno surovino. Čeprav je proces kemični, je narejen na vodni osnovi in zato neobremenjujoč za okolje.
Eden izmed večjih projektov, ki se ga trenutno lotevajo v sodelovanju z večjo svetovno blagovno znamko tekstila, je oblikovanje športnih oblačil iz enega samega materiala – poliestra, ki bi bil v celoti reciklabilen. Poliester je namreč surovina, ki omogoča zelo različne oblike pojavnosti. Lahko ga uporabimo za izdelavo gumbov in zadrg, podlog in nepremočljivih zgornjih materialov. A če je končni izdelek narejen iz samo ene surovine, ga lahko v celoti, brez predpriprave, reciklirajo z Resytexom. In to lahko počno v nedogled.
Si predstavljate? Kupite športno jakno, jo nosite, dokler je ne uničite do te mere, da je ne morete več obleči, potem pa veste, da bo šla cela v reciklažo in da bo iz nje lahko nastala nova športna jakna ali kaj drugega. In samo to je v resnici prava krožna ekonomija – nobena surovina ni sveža in nikoli iz izdelka ne nastane odpadek.
Tovrsten način reciklaže je zelo učinkovit, ker hitro predela velike količine odpadkov v svežo surovino, a z našima sogovornicama smo se strinjale, da je to odlična dopolnitev že obstoječim in nastajajočim majhnim organizacijam, ki se trudijo zmanjševati odpadni tekstil s popravljanjem, predelovanjem in iskanjem načinov za njegovo novo uporabo.
In v Sloveniji se lahko pohvalimo, da imamo oboje – znanje, kako učinkovito kemično reciklirati odpadni tekstil, in veliko izkušenj na področju predelave. Potrebujemo pa še več tistih, ki se bodo pri svojih nakupnih navadah odločali samo še za tekstilne izdelke, ki prihajajo iz enega ali drugega vira. In k sreči je ponudbe pri nas vedno več. Nekaj primerov dobrih praks je predstavljenih tudi na naši spletni strani, še več pa jih bomo dodali v prihodnjih mesecih.
Nas je obisk Resyntexa navdahnil in nam dal nove moči, da s svojim delom ozaveščanja in zagovorništva nadaljujemo. Pri tem gre posebna zahvala red. prof. Aleksandri Lobnik in Mojci Pobrežnik, ki sta si vzeli čas za nas in nas sprejeli. Obema želimo še veliko uspehov pri njunem delu.
Pripravila: Živa Lopatič