Ste že opazili, da mnogih tkanin po koncu uporabe ne morete uporabiti več niti za čiščenje stanovanja? Ne marajo jih več niti psi, mačke, niti glodavci. Zakaj? Ker tkanine ne vpijajo vlage, ker so statične, ker puščajo sledi ali barvo, ker kljub pranju še vedno čudno smrdijo, ker so razpadle še preden bi jih sploh lahko ponovno uporabili.
Če so ti izdelki tako neprimerni, zakaj jih sploh uporabljamo in kaj sploh počnejo na naši koži? Nas ščitijo pred mrazom? Niti ne, glede na dejstvo, da mnogi povzročajo nenehna nihanja v temperaturi telesa. Nas poleti hladijo? Tudi ne, saj nenehno potencirajo segrevanje telesa. Človeški znoj, ki ostane na oblačilu, pa je še posebej neprijeten in ima popolnoma drugačen vonj, kot v resnici. Če ste pozorni le na sintetiko, naj omenimo, da je na trgu ogromno tkanin z novimi imeni, za katere proizvajalci ne želijo, da jih povezujete s sintetiko. Med njimi je tudi bombaž, ki se zaradi precej obdelav ter rasti v toksičnih okoljih, obnaša že kot sintetika. A to ne bo zapisano niti na etiketi, tega ne boste ugotovili niti z otipom, temveč šele takrat, ko boste oblačilo pričeli uporabljati. Na splošno precej pozabljamo na kemikalije, ki so nevidne in se nanje naše telo ne odzove takoj, a pušča sledove povsod v telesu. S strupi je tako obremenjen naš celotni imunski sistem, jetra, možgani, nizka je naša raven energije, v telesu potekajo nenehna vnetja. Telo ima namreč na voljo le dve izbiri – ali gradi in ohranja zdravje ali čisti ter razkraja strupe.
Tekstilna industrija deluje največkrat le v teh kombinacijah: najcenejše surovine in velike razlike v ceni, najcenejše surovine z nešteto obdelavami za višjo vizualno ovrednotenje končnega izdelka, najcenejše tkanine s pečatom blagovne znamke za imidž in višjo vrednost.
Ob opazovanju izdelkov na policah, boste opazili, da je osnova v večini vedno enaka. Razlika je samo v tem, kdo vam bo ta izdelek prodal, na kakšen način in za koliko. Nekoč cenjena imena blagovnih znamk žal že dolgo niso več merilo za odlično kakovost, ampak v večini izbira teh oblačil kaže le še debelino naše denarnice.
Največ nevarnih kemikalij in barvil še vedno uporabljajo na Kitajskem, Tajskem, v Bangladešu in drugih azijskih državah, kamor podjetja zaradi poceni delovne sile selijo proizvodnje in od tam uvažajo izdelke. Večina tekstilnih izdelkov prihaja k nam ravno od tam.
V kolikor so imele včasih skoraj vse blagovne znamke svoje lastne tovarne, temu ni več tako. Sedaj gre za proizvodnjo v t.i. sweatshopih (tovarne ali delavnice, zlasti v industriji oblačil, kjer je delo fizičnih delavcev plačano zelo nizko, delajo mnogo ur in v zelo slabih pogojih – novodobno suženjstvo). V večini se podjetja tega poslužujejo zaradi nizkih stroškov dela in poceni delovne sile, predvsem pa tudi zaradi prelaganja odgovornosti na druge v primeru bolezni in poškodb zaposlenih ter napak na izdelkih. Ta način ”proizvodnje” omogoča tudi hitrejše prilagajanje trgu, ter selitev v cenovno nižja območja oziroma k cenejši delovni sili. Tako se na istem mestu, ob enakem plačilu delavcev in iz včasih tudi iz povsem enakih materialov šivajo oblačila in izdelki za dom za blagovne znamke Kik, Primark, H&M, Hugo Boss, Zara, Adidas, Armani … Kaj pridobite s plačilom višje končne cene izdelka, lahko ugotovite sami. Pri tovrstnih izdelkih večinski del cene predstavlja ravno strošek marketinga in tistih pribitkov in zaslužkarjev, ki z izdelavo ter kakovostjo izdelka nimajo dosti skupnega.
K nenehni menjavi izdelkov pa nas ne spodbuja le modna industrija s svojimi nenehno novimi kolekcijami, temveč k temu pripomorejo tudi slabi materiali, zaradi katerih se izdelki (tudi če niste modni navdušenec) morajo menjati na precej krajše obdobje, kot v preteklih letih, saj enostavno ne zdržijo več kot nekaj pranj in več kot 2 leti uporabe. Tako je slaba kakovost tkanin velikim zaslužkarjem prav pisana na kožo. In prav tako je zapisana tudi na vašo kožo. Ko so delali raziskave, so ob analiziranju urina našli vrsto kemikalij, ki se uporabljajo ravno v tekstilni industriji in so v naše telo prispele preko dihal oziroma preko kože.
Nenehna proizvodnja vedno novih izdelkov povzroča težave tudi daleč od nas.
V kolikor smo včasih humanitarno razveseljevali ljudi s posteljninami ter oblačili v tretjem Svetu, se sedaj krog prične in konča pri njih. Oni sedaj izdelujejo poceni oblačila, ki se prodajajo razvajenim kupcem v Evropi, potem pa jih v obliki zavrženih izdelkov ponovno dobijo nazaj. Ker je v Evropi odpadkov preveč, ter se jih ponekod ne sme več sežigati, ker so izdelki preveč toksični, sedaj odlagamo svoje odpadke že na druge kontinente. Če so izdelki, ki so mnogokrat oprani, še vedno toksični tudi v svoji zadnji fazi, lahko ob tem vidite še eno temno plat medalje tovrstnih izdelkov.
Vedno je pravi čas, da pričnete ob nakupu ter ob plačani ceni za izdelke iskati argumente. Kaj dobim, če plačam več? Zdrav in neoporečen izdelek ali le izdelek s precej drago etiketo, na kateri je zapisano poznano ime.
Oblačila in izdelki za dom iz naravnih materialov nosijo popolnoma drugačne zgodbe. Na ta način preko sledenja svojim vrednotam, skrbi za neoporečnost ter kakovost izdelkov, skrbi za zaposlene ter varovanja okolja kolikor le lahko, prinesejo zdrav izdelek tudi za uporabnike le tega.
V večini se izdelki izdelujejo v lastni proizvodnji, s stalnimi zaposlenimi, po starih tradicionalnih postopkih, v butičnih količinah, kar omogoča skrbno in smotrno ravnanje tudi z naravnimi viri. Poleg postopkov obdelav, zagotavlja neškodljivost izdelkov tudi to, da so izdelani po načelih in v skladu s pravično trgovino. Tudi cenovna politika pri teh izdelkih je popolnoma drugačna, kot pri konvencionalnih izdelkih. Tu ni nerealno postavljenih visokih cen ter potem popustov ob vseh možnih ”marketinških” praznikih, temveč je cena postavljena realno glede na kakovost izdelka. Tako ne le, da izberete kakovosten in zdrav izdelek, ti izdelki imajo neko pozitivno dodano vrednost. Ob tem podprete obrtnike ter male podjetnike in cel kup projektov, ki potekajo pri nas in po celem svetu.
In nekaj nasvetov ob izbiri katerihkoli izdelkov:
Aleksandra Klemenc, Zelena trgovina
(prispevek pripravljen za revijo Za zdravje človeka in narave)
#OblekaNarediCloveka #ACFSlovenia